Meni
Meni
Zakaj plačujem okoljsko dajatev in kako se opravi njen obračun?
Okoljsko dajatev obračunavamo v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/2012, 98/2015), ki določa obveznost plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode, osnove za obračun okoljske dajatve, njeno višino, zavezance za plačilo okoljske dajatve, način njenega obračunavanja, odmere in plačevanja itd. Sam prihodek okoljske dajatve je v skladu z Zakonom o financiranju občin namenski prihodek občine.
Ceno okoljske dajatve je nazadnje določila vlada RS v Uredbi o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/2012) in znaša 26,4125 EUR po enoti obremenitve. Preračunano na en kubični meter odvedene odpadne vode znaša:
Omrežnina se zaračunava mesečno in ni odvisna od porabe vode, temveč od velikosti vodomera oz. priključka in je zato vsak mesec enaka. Uporabniku tako predstavlja fiksen strošek in je namenski vir, ki se uporablja za financiranje razvoja in investicijskega vzdrževanja omrežja.
Omrežnino uporabniku zaračuna izvajalec javne službe; kot vir financiranja se prenese v občinski proračun in se namensko porablja za obnovo kanalizacijske infrastrukture. Omrežnino za uporabo kanalizacijske infrastrukture tako delimo na odvajanje in čiščenje. Postavka odvajanja se porabi za javno kanalizacijsko omrežje (kanali, črpališča, razbremenilniki itn.), postavka čiščenja pa za čistilno napravo.
Na podlagi česa se izvaja obračun komunalnih storitev?
Obračun komunalnih storitev izvajamo v skladu z 21. členom 2. odstavka in 14. odstavka Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2)): »Predračunska cena opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode. Ne glede na določbe tega člena se uporabniku, ki komunalne in padavinske odpadne vode ne odvaja ali čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod, obračunajo dejanski stroški izvajanja storitve.«
BREZ MERJENJA PORABE PITNE VODE
Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2) določa v svojem 21. členu 6. odstavka sledeče:
Če količine dobavljene pitne vode ni mogoče ugotoviti, se upošteva normirana poraba v skladu s tretjim odstavkom 18. člena te uredbe in sicer:
Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za druge premere priključka se normirana poraba določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine iz prvega odstavka prejšnjega člena.
Sled navedenega se izvede obračun v višini 36,5 m3. Izračun količine zaračunane vode se izračuna 365 dni x 1,2m3/dan / 12 mesecev, kar znese 36,50 m3 na mesec.
Kaj vse zajemajo obračunske postavke komunalnih storitev?
Komunalne storitve zajemajo različne postavke s področja odvajanja in čiščenja. Odvajanje je prihodek izvajalca javne službe za izvajanje rednega vzdrževanja in nemotenega odvajanja odpadne vode ter zajema:
Čiščenje zajema:
Kako se obračunava odvajanje odpadne vode za polnjenje bazenov?
Voda iz bazena je komunalna voda, s katero je treba ravnati v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2), in sicer tako, da se jo odvede v kanalizacijo, malo komunalno čistilno napravo (MKČN) ali obstoječo greznico.
Za obračun komunalne vode po pojasnilu Ministrstva za finance (št. 4231-50/2010-2 z dne 24. 6. 2010) ni pomembno, ali gre za pitno vodo ali ne. Zavedati se moramo, da se ob kopanju z naših teles v obliki potu sproščajo med drugim tudi hranilne snovi, ki so glavni krivec slabšanja stanja vseh voda. Vsak uporabnik bazena tako ob vsakem kopanju prispeva približno 1 miligram fosfatov. Velikokrat pa zaidejo v bazensko vodo tudi drugi človeški izločki. Vsekakor ne smemo pozabiti, da se pri osvežitvi v bazenu velikokrat s telesa spere kar precej krem in olj, ki nas varujejo pred soncem.
Glede na dano vas obveščamo, da gre za vodo iz bazena za komunalno vodo s katero pa je potrebno ravnati skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) in sicer je potrebno z odpadno vodo ravnati tako, da se odpadna voda odvede v kanalizacijo, malo ČN ali obstoječo greznico.
Nadalje vam pojasnjujemo glede obračuna in porabe vode. Obračun komunalnih storitev in okoljske dajatve se izvede skladno z 21. členom 2. odstavka in 14. odstavka Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19 in 44/22 – ZVO-2), ki se glasi in sicer:
"Predračunska cena opravljanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode.
Ne glede na določbe tega člena se uporabniku, ki komunalne in padavinske odpadne vode ne odvaja ali čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod, obračunajo dejanski stroški izvajanja storitve."
Kje lahko uredim spremembo plačnika?
Spremembo plačnika je mogoče opraviti izključno pri izvajalcu javne službe oskrbe s pitno vodo:
Zakaj je priklop na sistem javne kanalizacije obvezen?
Obveznost priklopa neposredno določa 22. člen Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2): "Lastnik objekta na stavbnem zemljišču, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, in lastnik objekta iz prve alineje prvega odstavka prejšnjega člena morata zagotoviti, da je objekt zaradi priključitve na javno kanalizacijo opremljen s kanalizacijskim priključkom. Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje kanalizacijskega priključka zagotovi lastnik objekta, ki mu kanalizacijski priključek pripada, in je v njegovi lasti in upravljanju. Priključitev na sistem javne kanalizacije je ne glede na prejšnje načine čiščenja (obstoječa pretočna greznica, nepretočna greznica, mala čistilna naprava) obvezna.
V skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Ur.l. RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2 in 75/22), je komunalno odpadno vodo potrebno odvajati v javno kanalizacijo v skladu z 16. členom uredbe.
16. člen (ukrepi za komunalno odpadno vodo)
(1) Na območju, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora investitor ali lastnik objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Na območju, ki ni območje iz prejšnjega odstavka, mora investitor ali lastnik objekta, v katerem nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti, da se za komunalno odpadno vodo pred odvajanjem neposredno ali posredno v vode izvedejo ukrepi v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.
(3) Če ima stavba upravnika, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanja, lahko obveznosti iz prejšnjih odstavkov tega člena prevzame upravnik."
Zakaj je črpanje vsebine iz obstoječih pretočnih greznic, nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) obvezno najmanj enkrat na tri leta?
Vedno strožji in zahtevnejši bivalni pogoji ter z njimi povezana okoljevarstvena zakonodajna določila prinašajo z namenom zaščite narave in okolja iz leta v leto strožje normative in zahteve. Med takšne zakonodajne normative spada tudi v letu 2011 sprejeta in kasneje dopolnjevana Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2), ki v 17., 28., 44. in 45. členu nalaga izbranemu izvajalcu javne službe kot obvezno storitev javne službe prevzem neobdelanega blata, blata in celotne količine komunalne odpadne vode iz obstoječih greznic, MKČN in nepretočnih greznic, kadar je to potrebno, vendar najmanj enkrat na tri leta, in predajo slednjega v ustrezno obdelavo.
Kakšen je postopek prijave male komunalne čistilne naprave (MKČN)?
Lastnik male komunalne čistilne naprave je dolžan prijaviti MKČN izvajalcu javne službe, kot to določa Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. (Ur.l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2).
Lastnik prijavi MKČN z izpolnjeno »vlogo«, ki ji priloži ES-izjavo o lastnostih (stranka jo pridobi ob nakupu čistilne naprave skupaj z vodnim dovoljenjem), in jo posreduje na naslov: Komunala Šentilj d.o.o., Maistrova ulica 2, 2212 Šentilj v Slo. goricah. Izpolnjena vloga služi za prvi pregled obratovanja MKČN, ki se opravi šele po izvedbi prvih meritev v prvem naslednjem koledarskem letu v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/2014, 98/2015), tj. odvzem vzorca odpadne vode pri pooblaščenem izvajalcu.
STORITEV PREGLEDA ODPADNE VODE ENKRAT NA TRI LETA IN T. I. PRVE MERITVE
V družbi Komunala Šentilj d.o.o., vam kot izvajalec javne službe odvajanja pripravimo poročilo o obratovanju MKČN do 50 PE v skladu s 17. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. (Ur.l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2)). Lastnik in upravljavec MKČN je obvezan, da v skladu z 28. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. (Ur.l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) dokazuje, da njegova čistilna naprava deluje v skladu s predpisi. Poročilo je veljavno tri leta od njegove izdaje. Vnovično poročilo izda izvajalec javne službe odvajanja v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. (Ur.l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2), ki v 17. in 28. členu nalaga upravljavcu MKČN predajo izvajalcu javne službe in odvoz blata najmanj enkrat na tri leta.
Storitev pregleda je plačljiva in v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. (Ur.l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) za pozitivni pregled vaše male čistilne naprave. V skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih voda (Uradni list RS, št. 94/2014, 98/2015) in Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. (Ur.l. RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) lahko namesto pregleda naročite odvzem vzorca odpadne vode pri pooblaščenem izvajalcu.
V kolikor lastnik ne predloži vseh potrebnih dokumentov (vloga, prve meritve, izjava o lastnostih, dokumentacija o čistilni napravi, vodno soglasje itn.) za izdelavo poročila, se šteje, da mala čistilna naprava ne deluje v skladu s predpisi.
Kako poteka čiščenje odpadne vode v naših malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN)?
Čiščenje odpadnih voda je proces, skozi katerega se odpadne vode očistijo do tolikšne mere, da izpolnjujejo okoljske in druge standarde kakovosti. Čiščenje odpadnih voda lahko vključuje (odvisno od zahtevanih standardov čiščenja) mehanske, kemične ali biološke postopke ter njihove kombinacije. Pri čiščenju odpadne vode izvajalec javne službe ne uporablja kemikalij ali drugih agresivnih snovi.