Kjer ni javne kanalizacije, morajo lastniki novogradenj v projektu predvideti postavitev male komunalne čistilne naprave ustrezne velikosti ali izjemoma gradnjo nepretočne greznice.

Gradnja nepretočne greznice je s soglasjem izvajalca javne službe odvajanja odpadnih vod izjemoma dovoljena na vodovarstvenih območjih in na območjih, kjer je v kratkoročnem obdobju predvidena izgradnja javne kanalizacije.

Za postavitev MKČN (do 50 PE) ne potrebujete posebnih dovoljenj, saj se jih po zakonu obravnava kot enostavne objekte, za katere gradbeno dovoljenje ni potrebno. Lastnik objekta zagotovi načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje MKČN in je v njegovi lasti in upravljanju. Lastnik MKČN je torej hkrati tudi upravljavec MKČN.

Najpozneje 15 dni po vgradnji MKČN mora upravljalec o tem pisno obvestiti Javno podjetje Komunala Šentilj, d.o.o. in  izpolniti Vlogo za vpis MKČN do 50 PE v evidenco izvajalca GJS (vlogo najdete tudi na dnu strani). Med 3. in 9. mesecem po zagonu MKČN je potrebno naročiti prve meritve pri pooblaščenem izvajalcu. Seznam izvajalcev je dosegljiv na tej povezavi. Izvajalec vam bo na podlagi meritev očiščene vode izdal poročilo o prvih meritvah. V kolikor je to neustrezen, morate meritve ponoviti.

Najpozneje v 30 dneh po prejemu ustreznega poročila o prvih meritvah, kopijo le tega posredujete na naš naslov (pošta, elek. pošta) in okoljsko dajatev vam bomo znižali za 90%.

Naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev je potrebno ponovno naročiti analizo odpadne vode (in potem vsaka tri leta) in jo posredovati na naš naslov (pošta, elek. pošta).

Upravljalec MKČN mora hraniti naslednjo dokumentacijo:

• navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave,
• vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in pregledno situacijo, iz katere je razvidno mesto iztoka iz MKČN v vode, opredeljeno s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1:5.000 (in ime vodotoka, če gre za odvajanje v vodotok),
• poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda,
• dokumentacijo o opravljenih delih na MKČN,
• izjavo o lastnostih MKČN v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (LE ZA TIPSKE MKČN),
• podatke o ravnanju z blatom, in sicer potrdilo o prevzemu blata z navedbo datuma in količine prevzetega blata (NE VELJA ZA KMETE),
• kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, če gre za kmetijsko gospodarstvo (VELJA LE ZA KMETE),
• podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem MKČN zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja MKČN in podobnih razlogov, ter času njihovega trajanja.

 MKČN mora biti ustrezne velikosti

Ustrezna prostornina čistilne naprave je odvisna od števila oseb, ki jim je namenjena, ter od porabe vode in dejavnosti, s katero se ukvarjajo v obravnavanem objektu. Zaradi možne preobremenitve MKČN svetujemo, da pri prodajalcu čistilne naprave preverite ustreznost vašega želenega nakupa.

Skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Ur. l. 98/2015) lahko izbirate med biološko, lagunsko ali rastlinsko MKČN. Čiščenje odplak v biološki čistilni napravi poteka podobno kot v naravi, z mikroorganizmi, ki razgrajujejo v vodi raztopljene organske snovi in dušikove spojine, s katerimi se hranijo. Navadno so to aerobne bakterije, ki pridejo v čistilno napravo z odpadno vodo, v kateri dobijo hrano, za delovanje pa potrebujejo kisik iz zraka. Biološka čistilna naprava lahko deluje sekvenčno ali kontinuirano.

V sekvenčnem biološkem reaktorju (SBR), kot imenujemo eno od dveh vrst bioloških čistilnih naprav, se voda očisti v šestih do osmih urah, kar pomeni, da se odplake nadzorovano očistijo, še preden bi dosegle podtalnico. Čiščenje poteka v enem prekatu, dotok pa je urejen v drugem. 

V napravi s plavajočimi delci, ki je druga vrsta biološke čistilne naprave, je čiščenje pretočno – kolikor vode pride noter, toliko je gre ven, kar lahko povzroči težave ob občasno povečanem dotoku vode. 

Pri nakupu male biološke čistilne naprave morate biti pozorni na to, da ima kot gradbeni proizvod izjavo o lastnostih skladno z veljavno zakonodajo in pogostost praznjenja, to pomeni da ima dovolj velik zalogovnik blata, da je ni potrebno prazniti pogosteje kot enkrat letno, še bolje enkrat na obdobje 3 let.

Na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije je objavljen seznam MKČN, ki izpolnjujejo kriterije skladnosti z veljavno zakonodajo.

Vzdrževanje biološke ČN ni zahtevno. Potreben je reden servis, ki ga opravite enkrat letno in pravočasen odvoz mulja, ki se nabere v zalogovniku blata oz. v usedalniku, skladno s tipom naprave. Odvozi so odvisni od prostornine MKČN. Pomembno je, da upoštevate navodila proizvajalca. V primeru, da mulja ne odstranite pravočasno, se proces čiščenja zasiči, iz naprave se začne širiti smrad, zmanjša se učinkovitost čiščenja, voda na iztoku pa posledično ne ustreza zakonsko določenim standardom. Za odvoz mulja smo kot pooblaščeno javno podjetje pristojni mi, ki ga odpeljemo v centralno čistilno napravo, kjer ga še dodatno obdelajo. Stroški odvoza so skladni z veljavnim cenikom.

Razlik med biološko, lagunsko in rastlinsko čistilno napravo je več. Ena je tudi ta, da lagunska in rastlinska MKČN zavzameta večjo površino. Na podeželju to ne predstavlja velikega problema, zaplete pa se lahko v gosteje poseljenih krajih. Za vgradnjo lagunske in rastlinske MKČN potrebujemo nekoliko nagnjen teren, saj se voda po napravi pretaka gravitacijsko. Obe napravi sta brez prisilnega prečrpavanja, kar pomeni tudi manjše stroške delovanja, gradnje in vzdrževanja. Obe vrsti čistilnih naprav sta sestavljeni iz primarnega usedalnika in čistilnega dela. Pri lagunski MKČN je to plitva laguna v kateri se izvajajo procesi čiščenja, biomasa pa je pritrjena na dno in brežino lagune. Rastlinsko MKČN sestavljata zaporedno povezani gredi, v katerih se pretaka odpadna voda, in sicer pod površjem zemljine (peska), kar preprečuje nastanek smradu ali razvoj nadležnih insektov. Voda teče skozi substrat, na vrhu katerega so zasajene rastline – od tod tudi ime. Na poti skozi substrat, naseljen z mikroorganizmi, se voda čisti, dodatno pa za to poskrbijo rastline. Čiščenje vode je kombinirano (fizikalno, kemijsko in biološki čiščenje), zato je voda na iztoku tudi do 99 % bolj čista kot na vtoku, praviloma pa je učinkovitost čiščenja vedno višja od 85 %. Tudi pozimi, ko je rastlinja manj. Voda je dovolj čista, da jo lahko uporabite za zalivanje zelenic ali sadovnjakov, vendar s to vodo ni priporočljivo zalivati vrtnin. Zadrževalnik v katerem se nabira mulj je treba očistiti na približno dve leti (odvisno od proizvajalca), drugače pa le spremljate delovanje in sicer tako, da približno dvakrat na teden pregledate jaške in cevi, da se ne bi zamašili.

Skladno z uredbo je izvajalec javne službe odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih vod dolžan odpeljati blato iz pretočnih greznic in MKČN enkrat v treh letih. O praznjenju pisno obvestimo vsakega uporabnika posebej, ko je na vrsti za praznjenje. V primeru, da se na poziv za praznjenje greznice uporabnik ne odzove, smo ga dolžni prijaviti na pristojni občinski inšpektorat. 

V kolikor ima uporabnik težave z greznico in želi čiščenje izven rednega termina, greznico izpraznemo, si ogledamo stanje, naredimo zapisnik in ukrepamo skladno z ugotovitvami. Skladno s Strokovnimi navodili o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list S RS, št. 10-482/1985, sprememba Uradni list RS, št. 67-3237/2002) je predpisana koristna prostornina pretočne greznice najmanj 2 m3 na osebo, pri čemer mora biti minimalna prostornina celotne greznice 6 m3.  Če greznica odstopa od predpisane velikosti, mora uporabnik ustrezno urediti način odvajanja komunalne odpadne vode.

Pri obstoječih pretočnih greznicah praznimo prvi prekat, v katerem je greznična gošča, drugi prekat in naslednje pa le po potrebi (zaradi ukinitve greznice, ko se izvede priključek na kanalizacijo oz. ko se izkaže, da je gošča tudi v drugem in/oz. v tretjem prekatu, kar bi lahko povzročilo zamašitev ponikovalnice ipd.).

Pomembno: V primeru izpusta iztoka greznice na teren oziroma v potok ravnamo tako, da kršitelja najprej opozorimo, če opozorilo ne učinkuje, smo ga dolžni prijaviti pristojnemu inšpektoratu. Izpust iz obstoječih greznic, mora biti urejen s ponikanjem v tla, tako da je iztok nemoteč in neškodljiv okolju ter prebivalcem.

Kmečka gospodinjstva, ki se ukvarjajo z živinorejo, imajo možnost, da mulj iz lastne greznice zmešajo z gnojevko oziroma gnojnico ter po vsaj šestmesečnem skladiščenju uporabijo kot gnojilo v kmetijstvu. Kot ustrezno dokazilo za oprostitev storitev odvoza blata iz greznic mora uporabnik dostaviti Vlogo za oprostitev plačila storitev odvoza blata iz greznic (vlogo najdete na dnu strani) s sledečimi prilogami:

• kopija Zbirne vloge za koriščenje kmetijskih subvencij ali
• izpis iz registra kmetijskih gospodarstev (Upravna enota ali Kmetijska svetovalna služba) in
• izpis iz registra živali (izda Služba za identifikacijo in registracijo).

Vlagatelji, ki nimajo svojih živali, morajo vlogi priložiti mnenje Kmetijske svetovalne službe pri KGZS – Zavod MB (odda se le za prvo leto; za podaljšanje oprostitve odvoza blata iz greznic je potrebno oddati izpolnjeno Vlogo za oprostitev plačila storitev odvoza blata iz greznic in izpolnjeno Izjavo o praznjenju greznice, ki mora biti podpisana s strani vlagatelja in s strani kmeta, ki vlagatelju prazni greznico; kmet lahko prazni greznico vlagatelju le v primeru, da ima za to pogoje).

Vloga se vloži na naslov Javnega podjetja Komunala Šentilj, d. o. o. in se kot popolna šteje takrat, kadar naslovnik posreduje vso zgoraj navedeno dokumentacijo. Javno podjetje Komunala Šentilj, d.o.o. na podlagi popolne vloge izda Obvestilo o oprostitvi v roku 15 dni, in sicer od datuma vloge do konca triletnega obdobja.

Vloge je treba po preteku treh let obnoviti. V času oprostitve pa so uporabniki sami dolžni voditi evidenco o svojih odvozih blata iz greznic, zato je odločbi o oprostitvi priložena tudi Izjava o odstranjenem blatu.

Vlogo za vpis MKČN do 50 PE v evidenco izvajalca GJS

Vloga za oprostitev plačila storitev odvoza blata in greznic

Izjava o praznjenju greznice